Menopavza

Kaj je menopavza?

Menopavza je le del obdobja življenja ženske. Je naravno telesno stanje, kjer se zaradi prenehanja aktivnosti jajčnika, pojavi odsotnost menstruacije. Določimo jo retrogradno, po 12 mesecih od zadnje menstruacije. Fiziološke spremembe pa se začnejo že veliko prej in jih opisujemo z izrazom menopavzni prehod ali perimenopavza.

Življenjska obdobja ženske

Po novi klasifikaciji obdobja v ženskem življenju razdelimo na reproduktivno obdobje, menopavzni prehod ali perimenopavza in pomenopavza. Vsako od teh obdobij ima še svojo bolj podrobno razdelitev.

Reproduktivno obdobje

Reproduktivno obdobje ima svoje značilnosti in lahko traja različno dolgo, kar določa zaloga jajčnih celic. Na zalogo vpliva genetika, okolje v katerem živimo in življenjski stil, ki ga živimo. Najbolj plodno obdobje traja od starosti 20-24 let do 30-35 let, kasneje se plodnost izrazito zmanjša.

Menopavzni prehod

V času menopavznega prehoda do nastopa zadnje menstruacije ženske nastopijo fiziološke spremembe, ki so znak postopnega usihanja delovanja jajčnikov. Dobro uglašeni mehanizmi se pričnejo počasi rušiti. V tem času se lahko pojavijo številni simptomi, ki poslabšajo kakovost življenja. Spremembe v menstrualnem ciklu so najpogosteje prve znanilke prihajajočih sprememb. Začnejo se že v poznem reproduktivnem obdobju. Spremeni se dolžina menstrualnega cikla in moč menstrualne krvavitve. Ob tem se pojavijo simptomi kot so utrujenost, čustveni nemir, slabša koncentracija in spomin, pojav nespečnosti, vročinski oblivi, napihnjenost, porast telesne teže, pojavi se tanjšanje kože in las, suhost spolovila, bolečine v sklepih,… Pojavijo se lahko tudi resne zdravstvene težave in bolezni. V povprečju do zadnje menstruacije pride v starosti okoli 52 let.

Obdobje menopavze razdelimo na zgodnjo in pozno fazo. V zgodnji fazi je bazalni nivo hormonov še tolikšen, da so lahko nekatere ženske v začetku brez težav. Te včasih nastopijo šele 5 let po zadnji menstruaciji.

Spremembe v hormonih

V naravnem poteku staranja je prvi hormon, ki začne izgubljati svojo moč Progesteron. Njegovo pomanjkanje se lahko kaže v krajšanju menstrualnih ciklov, v močnih, dolgotrajnih ali izven-cikličnih krvavitvah. Značilen je močnejši in daljši PMS (predmenstrualni sindrom), kjer so lahko prisotne čustvene težave, nespečnost, zmanjšanje koncentracije, upad libida in utrujenost. Značilno so težave prisotne v drugem delu menstrualnega cikla, izraziteje v času pred menstruacijo. Časovno se te spremembe lahko začnejo dogajati od 35. leta dalje in se stopnjujejo do 45. leta. Progesteron ima velik vpliv na uspešno zanositev in preprečevanje spontanih splavov.

Nekaj let zatem pa prične usihati tudi Estrogen. Kar se kaže z izostalimi cikli, pojavom vročinskih oblivov, zmanjšanje elastičnosti kože, suhost nožnice, tanjšanjem in izpadanjem las, upadom kognitivni funkcij (pozabljivost, slabša koncentracija), prisotno je centralno nabiranje maščobe. Težave lahko nastopijo zelo nenadoma ali pa se postopoma stopnjujejo, odvisno od hitrosti upadanja nivoja Estrogena. Dodatno so prisotne spremembe tudi v kvaliteti drugih tkiv (vezi, mišice, kosti) ter slabšanje delovanja organov. Spremembe lahko omilimo z uvajanjem zdravega načina življenja. Z ustrezno prehrano, gibanjem in prilagoditvijo obremenitev.

Posvet in pregled pri zdravniku

Zaradi izključitve drugih sistemskih obolenj, je potrebno ob novonastalih težavah vedno opraviti določene preglede in diagnostične postopke.

Pri težavah s cikli je nujen pregled pri ginekologu, da izključi druga resna stanja, kot so miomi, polipi, ciste, vnetja ali maligno obolenje. Dodatno se glede na težave opravi pregled pri ustreznih specialistih.

Pomemben del celotne diagnostike je pogovor, saj nas le ta, poleg kliničnega pregleda, usmeri v nadaljnja ukrepanja. Pregled splošne krvne slike ali hormonske slike z pregledom ščitničnih hormonov so dodatne preiskave, ki jih naredimo za potrditev ali izključitev slabokrvnost, neustreznega delovanja ščitnice, nastopa prezgodnje menopavze, policističnega ovarijskega sindroma ter druge hormonske motnje centralnega ali perifernega vzroka.

Simptomi in znaki hormonskih sprememb se lahko med seboj prekrivajo. Npr. pri neustreznem delovanju ščitnice imamo lahko podobne simptome kot pri perimenopavzi. Utrujenost, nespečnost, spremembo v telesni teži in spremembo v menstrualnem ciklu ter čustveni nemir se lahko kažejo pri obeh stanjih. Prav tako je lahko slabokrvnost zaradi prevelike izgube krvi ob menstrualnih krvavitvah vzrok utrujenosti in slabše imunske obrambe telesa. Da ločimo vzrok težav nam lahko pomaga ustrezen laboratorijski pregled krvi (FSH, TSH, hemogram)

Pri daljši odsotnosti menstrualne krvavitve je potrebno izključiti nosečnost, prezgodnjo menopavzo, policistični ovarijski sindrom. Pri diagnostiki si poleg kliničnega in ultrazvočnega pregleda pomagamo s pregledom nosečnostnega hormona-Beta HCG za izključitev ali potrditev nosečnosti, pregledom FSH in LH. Njuna povišana vrednost ali samo razmerje med njima nas lahko usmeri v pravo diagnozo ter nadaljnje ukrepe.

Zavedati se moramo, da je potrebno upoštevati menstrualni cikel in njegove faze ob pregledu hormonov pri ženski, ki še ima menstruacije (2.-5.dan cikla). Včasih lahko motnjo v hormonih ujamemo v danem ciklu ali pa žal ne. V primeru, da so težave prisotne že dalj časa, bo verjetno ena kontrola dovolj, občasno pa moramo nivo hormonov preveriti znova.

Vsekakor je za interpretacijo izvidov potrebna kombinacija z anamnezo in kliničnim pregledom pri ginekologu.

Avtor: Katja Milićević dr. med., spec. ginekologije in porodništva

Viri:

Mlinarič M, Arko D, Barbič M in drugi. Strokovna priporočila o menopavzni medicini. Revija ISIS: Februar 2021.

Berek J S. Berek and Novaks Gynecology 17th edition. Wolters Kluver: 2025.