Urinske preiskave

V urinu s testnim trakom določamo naslednje analite:

Relativna gostota urina je odvisna od števila, gostote in teže raztopljenih delcev v urinu. Pokaže nam sposobnost koncentracije urina v ledvicah in hidracijo preiskovanca.

Proteini v urinu so zmes beljakovin. Zvišane vrednosti so posledica bolezni ledvic, srca, krvnega obtoka, vnetij mehurja, sečil, prostate in bolezni urogenitalnega trakta.

Glukoza začne prehajati v urin, ko koncentracija v krvi preseže ledvični prag. Zvišane vrednosti so posledica diabetesa mellitus, bolezni ledvic, prekomernega uživanja glukoze.

Ketoni so normalni presnovni produkti maščob. Zvišane vrednosti so posledica sladkorne bolezni, stradanja, prekomernega bruhanja, nosečnosti.

Bilirubin nastane z razgradnjo hemoglobina. Zvišane vrednosti so posledica poškodbe jeter, motenega obtoka žolča, povečane razgradnje hemoglobina.

Urobilinogen nastaja v tankem črevesju iz bilirubina s pomočjo črevesne flore. Nekaj ga preide tudi v seč. Zvišane vrednosti so posledica jetrne bolezni, motenj v presnovi hemoglobina.

Nitriti nastajajo iz nitratov ob delovanju gram negativnih bakterij. S to preiskavo dokazujemo okužbe urogenitalnega trakta. Zvišane vrednosti so posledica bakterijske okužbe.

Levkociti v urinu so posledica okužbe sečil ali ledvične bolezni brez infekcije. Zvišane vrednosti so posledica okužbe sečil, ledvične bolezni.

Kri se v urinu nahaja v obliki eritrocitov ali hemoglobina. Zvišane vrednosti so posledica sečnih kamnov, vnetij ledvic, alergije, hemolitične anemije, transfuzije inkompatibilne krvi.

pH urina zdravih ljudi je šibko kisel do šibko bazičen. Vrednost pH urina je odvisna od prehrane, presnove, različnih bolezni in zdravil.

Orientacijske referenčne vrednosti: relativna gostota 1.005 – 1.040; proteini negativno (< 30 mg/dl); levkociti negativno (< 25 levko/μL); kri negativno (Hb < 0,06 mg/dl); pH 4.5 – 8.0; glukoza normalno (< 50 mg/dl); nitriti negativno; ketoni negativno (< 10 mg/dl); urobilinogen normalno (< 2 mg/dl); bilirubin negativno (< 0,5 mg/dl)

Mikroskopska preiskava sedimenta je poleg osnovne analize drugi del analize urina, ki daje vpogled na podatke, ki niso vidni pri kemični preiskavi urina. 

V urinskem sedimentu določamo naslednje analite:

Levkociti v urinu so posledica okužbe sečil ali ledvične bolezni brez infekcije. Zvišane vrednosti so posledica okužbe sečil, ledvične bolezni.

Eritrociti: Zvišane vrednosti so posledica sečnih kamnov, vnetij ledvic, alergije, hemolitične anemije, transfuzije inkompatibilne krvi.

Cilindri so odlitki ledvičnih tubulov. Na osnovo cilindrov iz beljakovin ali hialina se lahko lepijo različne celice po katerih cilindre poimenujemo: hialini, granulirani (drobno, grobo), eritrocitni, levkocitni, epitelni, maščobni, voščeni, pigmentni ali mešani. Zvišane vrednosti so posledica ledvičnih obolenj.

Bakterije, glive in paraziti v urinu nam dajo informacijo o povzročitelju okužbe. Zvišane vrednosti so posledica infekcij.

Kristali so posledica sečnih in ledvičnih kamnov, presnovnih motenj ali terapije z nekaterimi zdravili. Kristalizacija se pospeši, če urin hranimo pri nižji temperaturi, zato je njihov diagnostični pomen omejen. Zvišane vrednosti so posledica sečnih in ledvičnih kamnov, presnovnih motenj, terapije z nekaterimi zdravili.

Epitelne celice delimo glede na izvor in obliko. Izhajajo iz ledvičnega epitela, epitela sečnih poti ali epitela zunanjih genitalnih organov. Zvišane vrednosti so posledica vnetij ali drugih zdravstvenih težav.

Maščobe se nahajajo v urinu kot proste maščobne kapljice ali z maščobo napolnjene odluščene tubulne epitelijske celice in levkociti. Zvišane vrednosti so posledica nefrotskega sindroma ali embolije.

Referenčne vrednosti: eritrociti do 3; levkociti do 5; cilindri do 2; epitelne celice malo; patološki kristali negativno (0)

Referenčne vrednosti so podane za vidna polja pri večji povečavi (400x) razen za cilindre in patološke kristale - tu sta upoštevana manjša povečava (100x) in ves preparat.

OPOZORILO: Pod mikroskopom natančno pregledamo celoten urinski sediment, na izvidu pa podamo samo celice in druge vključke, ki jih v sedimentu opazimo.

Okužba sečnih poti sodi med najpogostejše bakterijske okužbe, ki jo največkrat povzročajo Escherichia coli, Klebsiella, Proteus, enterokoki in stafilokoki. Okužbe ponavadi najprej prizadenejo spodnja sečila (sečnica, mehur), lahko pa se širijo tudi v zgornja sečila (sečevod, ledvice). Urin v mehurju zdravega človeka je sterilen, je pa tudi hranljivo gojišče, idealno za razmnoževanje bakterij.

Uricult je hitra metoda za ugotavljanje urinske infekcije. Temelji na gojenju bakterij iz urina na agarskem gojišču. Po 24-urni inkubaciji preštejemo število poraslih bakterijskih kolonij.

Za izvedbo preiskave potrebujemo urin. Pacient zajame srednji curek prvega jutranjega urina ali urina, ki je bil v mehurju zadržan vsaj 4 ure. 

Izvid je običajno na voljo v 24 urah.

Orientacijske referenčne vrednosti: negativno (manj kot 103 kolonij/ml)  

Podajanje rezultatov: rezultat je podan kot 0 (negativno) ali 1 (pozitivno).

Kultivacija in izolacija bakterij iz urina. Kvantitativna preiskava, kjer se določi vrsta bakterij, ki poraščajo iz urina in njihovo število (izraženo v CFU/ml). Ko se iz urina izolira povzročitelja okužb sečil v signifikantnem številu, se naredi še antibiogram.

Analizo izvajajo v partnerskem laboratoriju. Na izvid se čaka 5 – 7 dni. 

Merjenje skupnih beljakovin v urinu je pomembno za odkrivanje okvar ledvic in oceno proteinurije.

Pri zdravem, odraslem človeku se z urinom izloči največ do 150 mg proteinov na dan. 

Proteinurija pomeni prisotnost povečane koncentracije beljakovin v urinu, kar je pomemben laboratorijski znak okvare ledvic ali drugih patoloških stanj. Proteinurija nastane, kadar pride do:

• glomerularne okvare (povečana prepustnost filtracijske membrane),
• tubularne okvare (zmanjšana reabsorpcija nizkomolekularnih proteinov),
• preobremenitvene proteinurije (npr. pri paraproteinemijah),
• ali postrenalnih vzrokov (vnetja, krvavitve v sečilih).

Če želimo natančno oceniti proteinurijo, v večini primerov uporabimo enkratni drugi jutranji vzorec urina in določimo razmerje med beljakovinami (g/L) in kreatininom (mmol/L), ki je premosorazmerno z dnevnim izločanjem beljakovin v gramih/1,73 m2 telesne površine.

Orientacijske referenčne vrednosti: 

Reference za enkratni drugi jutranji vzorec urina:

U-Proteini: do 150 mg/L 

Razmerje U-Proteini/U-Kreatinin:  do 20 mg/mol

Preiskava albumin v urinu je namenjena zgodnjemu odkrivanju albuminurije, ki je ključna za oceno ledvične funkcije.

Albuminurija je opredeljena kot povečano izločanje albumina v urinu, čeprav je celokupna količina izločenih proteinov normalna. Je stanje, za katerega je značilno izločanje albumina v urinu v količinah, ki presegajo normalno fiziološko vrednost. V zdravih glomerulih se filtrirajo beljakovine z majhno molekulsko maso in se naknadno skoraj popolnoma reabsorbirajo v proksimalnem tubulu, zato je končno izločanje beljakovin v urinu manj kot 150 mg na dan. 

Ko pa so glomerularne ali tubularne strukture ledvic poškodovane ali spremenjene, začne albumin prehajati v urin in se z njim izloča. Albuminurija pomeni vztrajno izločanje (dva vzorca urina od treh v obdobju treh do šestih mesecev) albumina v urinu, v območju od 30 do 300 mg dnevno. Je najzgodnejši znak napredovanja ledvične bolezni ali okvare žilnega endotelija in s tem srčne bolezni. 

Standardna presejalna preiskava je razmerje med albuminom in kreatininom v drugem jutranjem vzorcu urina (g/mol). 

Referenčne vrednosti:

Spremlja se razmerje albumin:kreatinin:

Ženske:   < 2,5 g/mol

Moški:   < 3,5 g/mol 

Preiskava kreatinin v urinu omogoča izračun razmerja albumin/kreatinin ali protein/kreatinin, kar zagotavlja natančnejšo oceno izločanja beljakovin.

Orientacijske referenčne vrednosti (mmol/L): moški: 5,1 - 14,2 ; ženske: 3,9 - 9,4