Laboratorijske preiskave na črko V

Vitamin B12 določamo ob sumu na njegovo pomanjkanje. Najpogostejši znaki pomanjkanja so slabokrvnost, slabo počutje, utrujenost, pozabljivost ter motnje vida in gibanja. Njegova vsebnost v telesu je največkrat zmanjšana pri vegetarijancih in veganih (zaradi zmanjšanega vnosa vitamina B 12 s hrano), pri starejših ljudeh (slabša resorpcija iz črevesja) ter nosečnicah (povečane potrebe po vitaminu B 12). Možni so tudi nekateri drugi vzroki pomanjkanja (pomanjkanje železa, celiakija, oralna kontracepcija, slabše delovanje trebušne slinavke, zdravljena epilepsija, alkoholizem, …).

Vitamin B12 je v telesu pomemben kot kofaktor v številnih procesih. Skupaj s folno kislino je pomemben za sintezo DNK. Je esencialni koencim za rast in mielinizacijo živcev ter tvorbo epitelnih celic.

Visoke serumske vrednosti so povezane z odpovedjo ledvic, boleznimi jeter in mieloproliferativnimi boleznimi.

Znižane vrednosti vitamina B12 zaznamo pri: zmanjšani resorpciji iz črevesja (celiakija, nekatera zdravila, …), zmanjšanem vnosu s hrano (vegetarijanstvo, veganstvo) ali anemiji.

Referenčne vrednosti (pmol/L): 138 - 652

Nivo vitamina D v krvi se največkrat določa ob sumu na njegovo pomanjkanje ali za spremljanje učinkovitosti prehranskih dopolnil. Glavno zalogo vitamina D v telesu predstavlja 25-OH vitamin D, zato s krvno preiskavo določamo to obliko.

Vitamin D je v maščobah topen steroidni hormon, ki se v telo vnaša s hrano (vitamin D2 – ergokalciferol) ali pa se tvori v koži pod vplivom UV žarkov (vitamin D3 – holekalciferol). Je zelo pomemben pri različnih procesih v telesu, najbolj pa je prepoznan po tem, da pomaga pri resorpciji kalcija v prebavilih, resorpciji kalija v ledvicah in mobilizaciji kalcija iz kosti.

Pomanjkanje vitamina D se pojavi pri premajhni izpostavitvi soncu, pri premajhnem vnosu s hrano, malabsorpcijskih sindromih ter boleznih ledvic in jeter. Pomanjkanje vitamina D je vzrok za pojav sekundarnega hiperparatiroidizma in kostnih bolezni z zmanjšano kostno gostoto (osteomalacija, osteoporoza).

Znižane vrednosti vitamina D zaznamo pri: rahitisu, zmanjšani kostni gostoti, mišični oslabelosti ali sekundarnem hiperparatiroidizmu.

Referenčne vrednosti 

V skladu s sklepom 26. seje razširjenega strokovnega kolegija za laboratorijsko medicino smo z dnem 4.2.25 spremenili enote za vitamin D (25-OH): nmol/L.

Zaradi spremembe enot so se posledično spremenile tudi referenčne vrednosti.

Stara referenčna vrednost: >30 µg/L

Nova referenčna vrednost: >75 nmol/L

Primerjava med starimi in novimi rezultati je možna le ob uporabi faktorja, ki znaša za vitamin D (25-OH): µg/L x 2,5 = nmol/L